Bookmark and Share
Z očesom vidimo tako, da zaznavamo oblike, barve in predmete s pomočjo svetlobe, ki se od teh predmetov odbija ali jo le-ti oddajajo. Oko pretvarja svetlobne žarke v električne impulze, ki potujejo po vidnem živcu v možgane. Vidni center v možganih je odgovoren za interpretacijo oziroma pretvorbo teh električnih impulzov v vidne podobe.

Oko se nahaja v kotanji lobanje imenovani orbita. Obdano je z mehkimi tkivi, maščevjem in mišicami. Te skrbijo za natančno usmerjanje pogleda. Očesno zrklo je z očesno lečo razdeljeno na sprednji del: roženica, šarenica z zenico in zadajšnji del: beločnica, steklovina, žilnica, mrežnica z rumeno pego in vidni živec.

Veznica (conjunctiva)


Očesno veznico, ki je prosojna, sestavlja tanek sloj epitelnih celic. Prekriva sprednjo površino očesa do roženice, kjer prehaja v roženični epitel. Njena naloga je varovanje sprednjih delov očesa.

Roženica (cornea)


Roženica je prozorni del očesa, skozi katerega gledamo. Deluje kot zbirna leča in je v resnici najmočnejša leča v optičnem sistemu očesa. Roženica lomi v povprečju okoli 45 dioptrij, medtem ko lomi očesna leča v povprečju od 20 do 22 dioptrij. To je razlog, da že najmanjša sprememba na roženici lahko pripelje do poslabšanja vida, ki postane zamegljen. Sestavljena je iz 5 slojev tkiva. Zunanji zaščitni sloj imenujemo epitel in ga sestavljajo celice z izjemno sposobnostjo obnavljanja. V primeru povrhnje poškodbe roženice te celice v nekaj dneh ponovno prekrijejo poškodovani del in ga tako zaščitijo. Globlji sloji roženice zagotavljajo statično trdnost roženice.

Šarenica (iris)


Šarenica je barvni kolobar mišičnega in pigmentnega tkiva med roženico in lečo. Šarenica spreminja velikost zenice, skozi katero vstopajo v oko svetlobni žarki. V njej so gladke mišice, ki delujejo refleksno. Pri premočni svetlobi šarenica zenico zoži, pri šibki svetlobi pa jo razširi.

Leča (lens)


Očesna leča leži neposredno za šarenico in deli zrklo na dva prostora. Za lečo je zadnji del očesa, ki ga zapolnjuje steklovina. Podobna je zrnu rastlinske leče, sestavljena pa je iz jedra, lečnih vlaken in ovojnice (kapsule). Leča je z vlakenci vpeta na notranjo očesno mišico ali ciliarnik. Pri novorojenčku je leča prozorna, z leti pa se njena prozornost zmanjšuje. Po 60. letu starosti postane jedro sklerotično (trdo), spremeni se tudi barva leče, saj postane rumeno rjava.

Mrežnica (retina)


Očesno mrežnico sestavljajo posebni receptorji: čepnice, občutljive za barve in podrobnosti, in paličnice, občutljive na gibanje in stopnjo osvetlitve. Ti receptorji, imenovani fotoreceptorji, zaznavajo svetlobo in ustvarjajo električne impulze, ki potujejo po vidnem živcu v možgane. Primerjamo jo lahko s svetlobnim senzorjem digitalnega fotoaparata. Pri normalnem vidu se svetlobni žarki projecirajo natančno na mrežnico, zato je slika, ki jo vidimo, ostra.

Rumena pega (macula lutea)


je centralni predel mrežnice, kjer je gostota fotoreceptorjev največja. Center slike, ki jo opazujemo, se projecira pri zdravem očesu na ta del mrežnice. Predel slike, ki jo ta ustvari, ima zaradi največje gostote fotoreceptorjev tudi največjo ločljivost.

Vidni živec (nervus opticus)


Živčna vlakna, ki sestavljajo ta živec, izhajajo iz receptorjev v očesni mrežnici in potekajo proti vidnemu centru v možganih. Njihova naloga je prevajanje električnih impulzov, ki jih ustvarjajo svetlobni receptorji v očesni mrežnici v vidni center v možganih.
Ali se želite naročiti na pregled?
© 2014 Oftamed d.o.o. Vse pravice pridržane | Izdelava spletnih strani Multimedija.net