Glavkom (zelena mrena)
Glavkom je okvara vidnega živca, ki nastane zaradi očesnega pritiska, kadar ta presega vrednost, ki jo vidni živec še prenaša. Za različne oči je ta škodljiva vrednost različna, ne obstoja meja, do katere je očesni pritisk še normalen. Ob tem so pomembni še drugi faktorji (prekrvavitev vidnega živca…), na katere pa težje vplivamo, kot na sam padec pritiska.
Poznamo 4 oblike glavkoma (podrobneje so opisane v nadaljevanju):
– primarni glavkom ozkega zakotja
– primarni glavkom širokega zakotja
– sekundarni glavkomi
– prirojen glavkom
Glavkom širokega zakotja
Primarni glavkom širokega zakotja je najpogostejši glavkom sploh. Gre za okvaro vidnega živca, ki nastane tudi zaradi previsokega očesnega pritiska. Meja normalnega pritiska je postavljena statistično na 21 mm Hg, s tem, da so variacije med očmi velike in je normalni očesni pritisk za vsako oko drugačen, od 10 mm Hg pa do 30 mm Hg. Poleg previsokega pritiska so vzroki okvare vidnega živca še drugi, ki so v fazah raziskav in na katere lahko malo vplivamo. Pomemben vpliv ima dednost.
Zdravljenje
Zdravljenje je usmerjeno k znižanju očesnega pritiska in izboljšanju prekrvavitve. V prvi vrsti vedno s kapljicami, šele, če te ne pomagajo, z operacijo. Kapljice zmanjšujejo proizvodnjo očesne tekočine in povečujejo njeno odtekanje po alternativnih poteh.
Znaki
Zgodnjih znakov ni. Ta bolezen ne boli in na začetku ne zmanjšuje ostrine vida. Pogosto se odkrije slučajno med pregledom zaradi drugih težav ali ob predpisu očal. Diagnostične preiskave vključujejo obvezno pregled vidnega polja, večkratne meritve očesnega pritiska, pregled zakotja, pregled vidne ostrine in očesnega ozadja.
V zadnjem času je na voljo vedno več aparatov, ki služijo oceni okvar vidnega živca. Rutinsko postaja ocenjevanje debeline sloja živčnih vlaken (RNLF) z OCT aparatom.
Kasni znaki bolezni so občutek, da je prostor zatemnjen, čeprav ni, zmanjšanje širine vidnega polja, lahko celo kot cevast vid in na koncu slepota. Zelo pomembno je zgodnje zdravljenje ter resnost tako bolnika kot zdravnika.
Glavkom ozkega zakotja
Najbolj poznan je glavkom ozkega zakotja, ki se manifestira nenadno, z hudimi bolečinami v očesu, oko postane rdeče, vid se zelo poslabša. Bolečine so tako hude, da lahko sevajo celo v predel trebuha, pojavi se lahko bruhanje. Neredko so bili bolniki z akutnim glavkomom operirani zaradi slepiča!
Vzrok
Ta oblika glavkoma nastane zaradi ozkega zakotja, to je predela, kjer odteka iz očesa očesna tekočina in zaradi relativno prevelike očesne leče, pogosto ob poltemi, ko je zenica srednje široka in v najtesnejšem stiku z lečo. Ker tekočina ne more iz zadnjega dela očesa v sprednji del pritisne na šarenico, ta pa zamaši odtok v že tako ozkem zakotju.
Zdravljenje
Če je intervenca zelo hitra, lahko vid obdržite, sicer se pojavijo nepopravljive okvare. Z zdravili se zniža očesni pritisk, nato je potrebna operacija, ali laserska ali klasična.
Dostikrat se ob pregledu zaradi drugih težav odkrije stanje očesa, ki lahko kasneje pripelje v akutni glavkom. Zdravnik se odloči za preventivni laserski poseg, ki oko relativno zaščiti pred takim napadom.
Tudi iz tega razloga je zelo pomembno, v kakšni ustanovi vam predpisujejo očala. Ali v slabo opremljeni optiki, kjer imate na voljo nekaj minut, da se odločite za pravo dioptrijo ali v opremljeni očesni ordinaciji, ki jo vodi zdravnik specialist in ne optik (kjer je za pregled morda potrebno malo počakati, pregledani pa ste natančneje).
Sekundarni glavkom
Sekundarni glavkomi nastanejo zaradi drugih očesnih bolezni, poškodb in določenih zdravil.
Zdravljenje
Zdravijo se glede na vzrok.
Prirojeni glavkom
Prirojeni glavkomi se lahko pojavijo že ob rojstvu, ali pa kasneje v otroštvu ali adolescenci.
Znaki
Pri majhnih otrocih postavimo sum na glavkom ob nesorazmerno velikih očeh ali ob nesimetrično velikih očeh. Spremlja ga solzenje in izmikanje otroka svetlobi.
Vzrok
Nepravilnost v razvoju zakotja.
Zdravljenje
Največkrat z operacijo.